RAZVAJA SE Z NADMORSKIMI VIŠINAMI

gasper-ahacic-1280x537.jpg
Nanj naletiš, če se zjutraj znajdeš v visokogorju. Kar je majhna verjetnost. Če je tvoje prvo dejanje, ko se zbudiš, vklop družabnih omrežij, je verjetnost že večja, da se v tvojo domačo posteljo prikrade s čarobno fotografijo gora.

Kaj je v Himalaji najbolj pogrešal?

»Domačo straniščno školjko. Vsakič, ko greš na potrebo, se ti srčni utrip poviša na najmanj 150 pulza. Zmatra te.«

Težko oddrsaš mimo njegovih sončnih vzhodov ne da bi stisnil  ‘wow’. V tišini gora in obdan z naravo je, vojak vezist, najbolj srečen. Njegovi presežki se merijo v gorskih kilometrih in višinskih metrih. Letos je njegova forma največja do zdaj. Prehodil, še raje pretekel, je že 1770 km in skoraj 147 tisoč višinskih metrov, osemkrat pozdravil sonce na Triglavu pa leta še ni konec. Ker je res sladkosned, si je češnjico na torti privoščil za glavno jed. V začetku novembra si je rekel Himalaja, now or never in s prijateljem Janom Zajcem zavzel prvi bazni tabor pod Mont Everestom. Vse kaže, da bomo naslednjih 11 let vsak dan na njegovem FB in Instagram profilu občudovali samo še Himalajo. Ovekovečil jo je na 4000-ih fotografijah.

Napaka, ki ga je v življenju izučila: Brez derez se ne hodi po ledu!

PIVO JE OPOGUMILO NORO IDEJO

Spontanost in trenutni navdih sta stalnici dobronamernega in vedno nasmejanega Gašperja. To pomeni, da je za hribovsko izkušnjo, če je trenutek pravi, pripravljen v pol ure. Želje, ki je v njem gorela od pomladi, s prijateljem nista pogasila, ampak razplamtela. Po pivu v Žirovnici, ki sprva ni obetalo več, kot čvek, sta se razšla s sklenjenim dogovorom, da potovanje v Himalajo speljeta oba in to še letos.

Kako bi naše dvatisočake primerjal z njihovimi pettisočaki?

Med 3.800 in 3.900 metri sem čutil malo glavobola, bolj sem bil utrujen. Veš, srčni utrip se ti poveča in višje ko greš, slabše spiš. Midva sva sicer spala po devet ur na dan ampak sva bila vseeno utrujena, ker spanec ni bil kvaliteten. Od 5.100 do 5.500 metrov je pa čisto drug svet.

In če temu dodaš mraz?

Malo bolj je pihal veter. V teh njihovih hiškah iz kamna nimajo nobene kurjave, nobene izolacije. Brez vsega so. Včasih je bilo v njih bolj mrzlo kot zunaj. Spal sem v spalki. V njej oblečen v dolge hlače, smučarske nogavice, puli, puhovko, buff, rokavice. Ker mraz zelo vpliva na baterije sem v spalki spal z vsemi napravami, ki sem jih imel s seboj. Z digitalcem, kamero GoPro, z vsemi baterijami, dvema power bankoma…

Gašperjeva Himalaja v številkah

Everest Base Camp trek z Gokyo jezeri  – 16 dni

Dolžina treka: 174,93 km
Najvišja dosežena nadmorska višina: Kala Patthar 5545 m
Doseženi pet tisočaki:
Kala Patthar 5545 m
Cho La pass 5420 m
Everest Base camp 5364 m
Gokyo Ri 5357 m

Odločitev, kdaj boš šel na najvišji vrh sveta, je verjetno samo še vprašanje časa?

Ja. Pa denarja (smeh). Odprava stane vsaj 80 tisoč dolarjev. Telesna pripravljenost me najmanj skrbi.

Si kaj pogrešal?

(smeh) Domačo straniščno školjko. Nad 3. 500 metrov so samo stranišča na štrbunk. Vsakič, ko greš na potrebo, se ti srčni utrip poviša na najmanj 150 pulza. Zmatra te.

Kako si pa dobrih 14 dni zdržal brez povezav s svetom, brez interneta?

Dva dneva je bilo malo čudno. Potem se pa navadiš. Na koncu ga sploh nisem pogrešal. Celo dobro se mi je zdelo, da sem bil odklopljen od vse te tehnologije. Edino, mami ni bila vesela, ker se ji deset dni nisem nič oglasil.

Kaj je bila prva stvar, ki si jo naredil, ko si prišel domov?

Ja, kaj? V hribe sem šel. Na Roblek.

Ni ga čez Roblek

Gašper izlete planira spontano. Ko zvečer sedi v sobi in kaj bere ali gleda film, mu rado postane dolgčas. »Kaj bi počel? Ja, nič, gremo na Triglav,« si reče in akcija steče.

En tak fanatik na sončne vzhode si…

Včasih se zgodi, da sploh ne grem spat. Noč me potegne v hribe. Adrenalin poskrbi, da nisem zaspan. Ko se vrnem domov, v urici, dveh nadoknadim. Če bi moral izbirati med vzhodom in zahodom bi vedno izbral vzhod. Čisto iz psihološkega vidika mi je lažje ponoči hoditi navzgor kot navzdol.

Torej, ti ne preostane drugega, kot da hodiš pred službo?

Ja. Letos sem bil velikokrat na Šmarni gori. Šmarna je fajn za pred šihtom. Tako kot Viševnik pa Vrtača, Begunjščica, pač tisti hribi, na katerih sem lahko v roku ure ali dveh na vrhu, da ne zamudim v službo.

Gašperjeva letošnja bilanca je polna izpolnjenih želja:

8 krat Triglav

27 krat Roblek

Cimo d’Ombretto Orientale, Dolomiti

Montaž, Jalovec in Jezerska Kočna

Ne reci, da je bilo pri tebi tudi tako, da so te starši silili v hribe kot otroka, ti pa jih nisi maral, potem si se pa spreobrnil?

Seveda. Ko sem bil star šest let me je oče, ki je pri gorski reševalni službi, vodil v gore. Hribi so bili vedno njegova velika ljubezen, meni so se pa takrat zamerili. Preskok nazaj sem naredil šele pred štirimi leti. Ampak čisto sam.

 Če bi moral izbirati med Julijci, Karavankami, Kamniško Savinjskimi Alpami. Kam te najbolj vleče?

Karavanke so odlične za tek, Julijce imam zelo rad, Kamniško Savinjske Alpe so mi pa najbolj všeč. Julijce imam pred nosom. Gledam jih skozi kuhinjsko okno. Zato jih najbolj pogosto obiščem.

»Najraje imam zimo. Sneg. Dereze. Cepin. Zimske radosti. Komaj čakam, da v gorah zapade sneg. Moj letošnji najboljši nakup so krplje.« 

»Doma sem na prelepem Bledu,« izveš, če ga preveriš na njegovi spletni strani www.freak.si.

Gašperjevo življenjsko vodilo: You can do anything as long as you have the passion, the drive, the focus and the support! 

 

V hribe najraje hodiš sam. Pa tako družaben in zgovoren si…

V bistvu, ko si sam, lahko veliko razmisliš. Naštimam si glasbo. Ko grem gor, bolj poskočno, na vrhu pa chillout, tako da umirim telo, se napolnim z energijo. V skupini je čisto drugače. Zato grem dostikrat raje v tiste hribe, kjer nikogar ne srečam.

Betka Šuhel Mikolič

Betka Šuhel Mikolič


Zaupajte nam svoje mnenje

Your email address will not be published. Required fields are marked *