Ideje za premik

Capitalize on low hanging fruit to identify a ballpark value added activity to beta test. Override the digital divide with additional clickthroughs from DevOps. Nanotechnology immersion along the information highway.

ANŽE ČESEN

V boju bojevnik, v miru športnik
www.blog.anzecesen.com

»Ljubim dolge teke, ki se zavlečejo v noč in noči v prekrasna jutra. Kot konkreten premik mi je v tekaškem spominu  ostal samostojni projekt Ultra Goričko – Piran 340 km v 45 urah. Seveda vse na dveh nogah ter z odlično ekipo. Vsekakor ne gre pozabiti tudi Betke in Metke ter njunih 24 ur Šmarne gore, s katerimi sta povezali veliko ljudi in marsikateremu odprli še tako meglena jutra v spoznanje, da je šport zakon. Nisem tekmovalno naravnan, raje si pripravim projekte, ki jih gospod Google še ne pozna. Ko odidem na bežanje bežim v smislu #TimeToPlay.«

BOGDAN CAPUDER

Bogdan Capuder, motor pozitivizma, športnik na dolgi rok, specialist za tržno komuniciranje
www.bcaktiv.si

»Poleg ekstremnih 24-urnih pohodov, ki sem se jih udeležil doslej trikrat, sem najbolj ponosen na dva pretečena maratona, leta 2008 v Stockholmu in leta 2017 v Ljubljani. S slednjim je povezan tudi moj naziv ‘specialist zdrave zaobljube’. V tem letu sem praznoval 42. rojstni dan. Odločil sem se, da pretečem maraton, ki meri seveda 42 km.« Član najožje ekipe 24-urnih osvajalcev Šmarne gore leta 2016, je pobudnik še ene aktivacije, ki jo je poimenoval S Kresnikom za 365 dni sreče – 24 ur hoje okoli Gradiškega jezera. Poleg promocije hoje kot zdravega načina rekreacije in medgeneracijskega druženja, je namen prireditve tudi promocija lokalnega okolja, ki ima velik turistični potencial. Ugotavlja, da je ukvarjanje s športom pravo ravnotežje delu, ki ga sicer opravlja. Z zgledom nevsiljivo navdušuje ljudi za podoben način razmišljanja.

BOJANA GOSTAN

Vzgojiteljica

»Ponoči, ko še vsi spijo, vstanem z mislijo kdo bo koga ujel – on mene ali jaz njega. Ta misel me vleče vse do vrha gore, kjer ga običajno vedno prehitim. Nikoli ni točen. Ampak ko se pokaže, imam občutek, da je v vsej svoji veličini tam samo zame. To je neke vrste igrica, ki se je nikoli ne naveličamo samo tisti, ki jo poznamo.«

MAJA JERIČ

Pobudnica in ustanoviteljica Mengeške 100krat

»Po drugem porodu, ko sem zaznala pomanjkanje energije za kakršnokoli gibanje, sem si rekla ‘tako ne bo šlo več naprej’. Začetki teka so bili grozni, da je težko povedati v nekaj besedah. Ampak vztrajnost je totalno poplačana. Danes lahko, ne pa z lahkoto, pretečem celo pol maraton. To je bil moj »prvi premik«. Potem me je zasvojila hoja v hrib. Na FB sem celo leto spremljala Betko Šuhel Mikolič in premišljevala – pa kaj tej ženski ni jasno. Hvala ji za vse »brce«. Zdaj razumem njene jutranje premike. Tako je nastala tudi naša skupina Mengeška 100krat. Čisto po njenem zgledu. Moj »drugi premik«. Pravijo, da ni naključij. Torej, lep čas sem se ga branila – kolo pa že ne! Ampak, danes veselo gonim pedala moje specialke. Moj »tretji premik«. In četrti, zelo ljub, na zadnje mesto ga dajem kot češnjo na vrhu torte. Senzualni ples ob drogu.»

Dr. Jerca Legan Cvikl

Antropologinja in strokovnjakinja za strateško komuniciranje

»Da se po jutru dan pozna, pri meni ni kliše, temveč golo dejstvo. Zato že desetletja gojim jutranji ritual, ki ga le izjemoma izpustim. Včasih, ko še nisem imela otrok, se je začel s sončnim vzhodom, danes je prilagojen neizbežni družinski rutini. A program ostaja enak: joga za prebujanje, prava črna kava iz bosanske džezve brez sladkorja in grižljaj svežega sadja, sledi okrepčilen tek čez grajski hrib do Špice in vzdolž Ljubljanice skozi prebujajoče se mesto. Slednje občasno nadomesti skok v gozd na bližnji Golovec ali višje po sonce na Šmarno goro, brez katere sicer ne mine noben teden.«

Špela Palčič

Ustanoviteljica prvega studia za vročo jogo v Sloveniji in vaditeljica joge

»Ko so mi vadeči pred leti predlagali, da imamo zgodnjo jutranjo vadbo še pred službo nisem bila navdušena. Zjutraj ne morem funkcionirati, kako bom vodila šele hot yogo? Vendar smo začeli. 6.45 na blazini. Dvakrat na teden. Bujenje ob 5.55, kratka meditacija doma, potem pa 90 minutna vadba na toplem v studiu. Danes mi je ta jutranja vadba postala všeč, ker mi polepša dan, da več energije, mirnost v glavo in v telesu naredi prostor za dih.«

Tomaž Kristavčnik

Velik ljubitelj narave in živali, športni maser

»Včasih je dovolj le klic gora, ki ga začutim, če jih dlje časa ne obiščem. Drugič je povod pobeg pred vsem, kar se mi mogoče dlje časa nabira v glavi. V vsakem primeru, gore so tiste, ki me sprostijo, napolnijo z energijo, nudijo mi mir, čas za razmislek, odklop, v njih najdem najlepše, kar ponuja narava in lahko rečem, da so pravi balzam za dušo. Ker sem ljubitelj zahodov in vzhodov, poskušam oboje združit v eno avanturo in zato več krat tudi prespim v gorah, najraje pod milim nebom, da lahko sanjarim med občudovanjem zvezdnatega neba…«